»Jovanovićeve pesmi so kot rezime življenja, zapitek in črta pod obračunom, kot samo na videz preprosto sporočilo.«

»Vojna je. Vem, a jutri bo mir, le kakšen človek bo iz njega?«

»Besedilo Dušana Jovanovića ob nastanku leta 1976 provokativno in izrazit novum, saj vojno opisuje skozi oči otroka.«

»motor slovenskega gledališča«

»Bil je eden najvidnejših v zgodovini slovenskega gledališča.«

»To je človek, ki dela vse stvari iz sebe. Kar pomeni, da ve, o čem govori, da zastavlja svojo življenjsko izkušnjo, hkrati pa tudi svoj temperament, svojo strast. Svojo kreativno vizijo. Vse to dela iz njega velikansko bitje, karizmatično osebo, ki jo goltaš, ki jo gledaš, ki fascinira, ki srka vase.«

»Ejti Štih ustvarja iz zgroženosti in sočutja.«

»Za njim je govoril igralec Bogdan Diklić – Dik. 'Kadar koli sem se udobno namestil v naročje igre, si prišel ti – na srečo. Nevsiljivo, a nepogrešljivo si me obdaroval z razpletanjem klobčiča mojih igralskih zablod.'«

»Ivo Svetina je popeljal v konec 60. let, 'ko smo bili Pupilčki tvoje pleme', in od tam v 80. leta, ko se je pri Jovanoviću učil, kaj je gledališče in kaj je novo gledališče, ki si ga je zamislil v Mladinskem gledališču.«